MOSKVA – Rusijo je v zadnjih mesecih pretresla vrsta nepojasnjenih smrti samoumevnih najstnikov. V šestih mesecih je na družbenih medijih zaradi samomora umrlo do 130 ljudi, poroča Daily Mirror.
Končno sta po padcu s 14. nadstropja umrla 15-letna Julia Konstantinova in 16-letna Veronika Volkova. Vendar se je ena Jekaterina hudo poškodovala, ko je padla s petega nadstropja. Vse to se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je 14-letnico vrgla pod vlak. Verjamejo, da so vse te smrti vzrok spletne igre o samomoru, policija pa je že pridržala fanta, ki sta posnela Julijino in Veronikino smrt. Oba sta izdala pismo, v katerem sta napovedala tragedijo pred smrtjo, ena pa je objavila sliko modrega kita, simbola gibanja, ki najstnike motivira za samomor.
Policisti preiskujejo tudi druge primere, v katerih so mlada dekleta storila samomor, vendar so jih na srečo uspeli rešiti vsaj trije. Ruski mediji so poročali tudi o tem, da je internetno gibanje mlade prepričalo, da so odrezali lik modrega kita, in jih pozvalo, naj gledajo grozljive zgodbe. Ugotovili so, da je med novembrom 2015 in aprilom 2016 umrlo najmanj 130 najstnikov, ki so živeli v srečnih družinah, a so bili člani istih internetnih skupin.
Zavedanje zaposlenih o nevarnosti korupcije je postalo glavna prioriteta številnih slovenskih podjetij.
Celovitost poslovanja je postala pomembna težava in podjetja vse bolj priznavajo, da je izguba ugleda in zaupanja tveganje, ki ga je treba pravilno obravnavati in upravljati.
Iskanje ocene vrednosti, ki jo izgubimo zaradi korupcije, govori v zelo velikem številu. Morda je najpomembnejša ocena v poročilu, ki ga je konec leta 2018 objavila Evropska zelena stranka (skupina EFA), ki je navedlo, da je Slovenija zaradi korupcije izgubila 3,5 milijarde letno, kar je več kot 7,5% BDP. Ne le, da obstaja težava, njegova moč je ogromna.
Zgodbe o javnem zdravju, vladni naložbeni projekti in bančna vrzel bi morali resno opomniti vsem pomembnejšim zainteresiranim stranem v državi, da morajo zavihati rokave in začeti učinkovito rešitev. V Sloveniji od leta 1999 velja zakon o korporativni odgovornosti za kazniva dejanja, ki med drugim določa zelo hude denarne kazni do enega milijona evrov, pa tudi odvzem premoženja ali celo prenehanje poslovanja. Čeprav je izvajanje tega zakona žal že več kot 20 let, je izvajanje tega zakona zelo nedosledno.
Naročite se na kateri koli dogodek na mednarodnem tednu ozaveščenosti o goljufijah! Pridružite se nam in nam pomagajte pri ozaveščanju in zmanjšanju vpliva goljufij in korupcije na slovensko družbo!
Alice Behram iz Deloitteja se je spraševala, kaj lahko podjetja naredijo sama. Obstaja nekaj smernic in standardov za protikorupcijske dejavnosti, ki jih podjetja lahko uporabljajo za urejanje tega področja. Med njimi je najbolj znan model notranjih kontrol COSO, ISO 37001 in priporočila ameriških strokovnih organizacij AICPA / IIA / ACFE. Ti standardi vsebujejo nekoliko podobna priporočila za izvajanje protikorupcijskih ukrepov, ki izhajajo iz osnovne predpostavke, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ustrezni. Seveda ta navodila sprožajo več vprašanj kot odgovorov. Kaj je primerno in primerno?
Zagotovo obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na t. Jaz Tveganje za goljufije in korupcijo, kot so velikost podjetja, lokacija, industrija, struktura odjemalcev in distribucijski kanali, vendar kljub temu obstaja nekaj preprostih ukrepov, ki imajo lahko preventivne učinke. Govorimo o različnih oblikah usposabljanja, uvedli smo ločeno linijo za prijavo sumov goljufij in pred udeležbo preverili znanje tretje osebe. Seveda ni celovitega sistema za preprečevanje goljufij, zato morajo biti dejavnosti usmerjene v odvračanje. Protikorupcijski ukrepi zahtevajo predvsem močnega sponzorja na ravni višjih vodstvenih kadrov, ki bo zagotovil pravilno mobilizacijo virov in stalno podporo temu projektu.
Ukrepi se morajo nadaljevati in jih uskladiti, saj od izvajanja ni mogoče pričakovati, da bo program deloval sam. To je pogosto največja napaka in zakaj se dobri nameni končajo kot sporočilo na papirju, brez dejanskega vpliva na vedenje ljudi. Nenazadnje je še vedno človek tisti, ki je storil to dejanje, in bolje je, da se zaposleni učijo v duhu etičnega delovanja. “Načela integritete, kot so poštenost, pristnost in skladnost, morajo biti del naše korporativne kulture.” Na koncu je dejal Alish Behram, Deloitte Slovenija, jih je treba poučiti kot temeljne vrednote in vedno so tam, da vodijo naše odločitve.
